Ali prostovoljstvo res pomaga?

Občasno imam občutek, da se mora ves svet vrteti okoli mene. V bistvu sem ves čas v središču svoje pozornosti. Glede na pogovor z mojo psihoterapevtko je to normalno stanje pri ljudeh, ki so preživeli težko otroštvo. Ne gre za to, da bi ves čas postavljal sebe pred druge, temveč za strah pred tem, da bi se mi zgodilo kaj slabega. Potem pa se začne prerokovanje prihodnosti, katastrofiziranje, tunelski vid. Naj se še tako trudim, je prihodnost neznana in nanjo težko vplivam. Lahko se sicer trudim izogibati slabim stvarem, vendar to ni zagotovilo, da se ne bodo zgodile. Na nek način je treba sprejeti negotovost prihodnosti.

Kadar se preveč postavljaš v središče svoje pozornosti, je lahko rešitev tega stanja to, da začneš delati prostovoljno oziroma pomagaš drugim – ljudem ali živalim. Sam sem ugotovil, da pomoč drugim pomaga tudi meni. Za nekaj trenutkov ne postavim sebe v središče svoje pozornosti, temveč nekoga drugega. To ne pomeni, da pomagam drugim zgolj zato, da bi pomagal tudi sebi. Pomagam, ker si to želim, a pozitiven stranski učinek tega je, da se sam bolje počutim. Za nekaj trenutkov spočijem svoje možgane od samega sebe. Res je dober občutek, ko nekomu pomagaš čez cesto, rešiš kakšno žival ali pa brezdomcu ponudiš obrok. Poskusite tudi vi ...


Does volunteering really help?

Sometimes I feel like the whole world should revolve around me. In fact, I am always the center of my own attention. According to my psychotherapist, this is a normal state for people who have had a difficult childhood. It’s not that I constantly put myself before others, but rather a fear that something bad might happen to me. Then comes the forecasting of the future, catastrophizing, and tunnel vision. No matter how hard I try, the future is unknown, and I have little control over it. While I can try to avoid bad things, it’s no guarantee that they won’t happen. In some way, we must accept the uncertainty of the future.

When you focus too much on yourself, one possible solution is to start volunteering or helping others – people or animals. I’ve found that helping others also helps me. For a few moments, I’m no longer the center of my own attention; instead, someone else is. This doesn’t mean I help others just to help myself. I help because I want to, and a good side effect is that I feel better too. For a few moments, I give my mind a break from myself. It really is a great feeling when you help someone cross the street, rescue an animal, or offer a meal to a homeless person. Give it a try yourself...



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Day one

Slika
Prvi dan po kratkem dopustu. Občutek tesnobe in zavedanje tega, da ne delam čisto nič t. i. osmišljenega. Telefon zavibrira in na njem sporočilo fanta. Vprašanje: Kako je v službi? In vedno moj eden in isti odgovor: Gre mi na bruhanje. In to je občutek, ki ga imam zadnje leto vsak dan – čisto vsak dan. Star sem blizu 40 let, lahko rečem, da sem v življenju nekaj dosegel. Vprašam se, ali je to mogoče kriza srednjih let? A ni malo prehitro, prezgodaj? Ali kdo od vas gleda oddajo Earth BBC: V divjini z Benom Foglom? Za tiste, ki oddaje ne poznate, en kratek in hiter povzetek. Ben srečuje ljudi širom sveta, ki so se odrekli vsakdanjemu 'normalnemu' življenju in se preselili v divjino, nekam popolnoma na samo. Nekateri živijo res kot popolni nomadi, medtem ko si drugi ustvarijo idilično življenje sredi divjine. Idilične hiške brez digitalnih vložkov. Velika večina posameznikov se zaradi preveč stresnega vsakdana v natrpanih mestih odloči za takšen način življenja. Drugi pa na takšen...
Preberite več
Slika
Ali je prav, da se včasih dolgočasim?  Il dolce far niente Trenutno imam službo, pri kateri se občasno pojavljajo obdobja, ko je manj dela. Za ljudi, kot sem jaz, pa to lahko predstavlja težavo, saj se takrat vklopijo možgani, ker imajo seveda preveč časa. Potem se začnejo ruminacije. Danes sem imel zanimiv pogovor s psihoterapevtko, ker sem ji omenil, da sem nesrečen v službi in da jo bom moral zamenjati. Podala mi je poučen komentar, da se včasih dolgočasiti ni nujno tako zelo slabo. Človek se mora naučiti živeti tudi sam s sabo in s svojimi mislimi ter izkoristiti obdobja dolgčasa. Bolj¸ ko razmišljam o tem, bolj se strinjam. Vprašanje je, kaj mi trenutno manjka? Pravzaprav nič. Seveda bi lahko izboljšal kakšno stvar, vendar lahko vedno izboljšamo nekaj. Dodatno se učim italijanščine in veliko berem, ker me to zamoti. Vendar, ali znam biti sam s seboj v tišini in s prazno glavo? Trenutno ne, vendar lahko to postane moj cilj. Ali moram res menjati službo, ker je premalo izziva? V...
Preberite več
Slika
Velike travme, male norosti? Kako te bullying definira... Drugače sem zdrav. Telesno že, a duševno pa niti ne, sem poškodovana roba. Sprašujem se, ali nas napake iz preteklosti definirajo?! Zagotovo lahko vplivajo na našo prihodnost. Ali sem preveč samokritičen do svojih napak? Običajno, kadar napake opazim pri drugih, si rečem: "Se zgodi!" Ko pa ocenjujem svoje napake, se kaznujem iz dneva v dan, premlevam in živim v strahu za svojo prihodnost. Tipičen primer tesnobnosti, nezmožnosti živeti v sedanjosti ter oziranja v preteklost in prihodnost. Rodil sem se kot tipičen fantek v manjšem slovenskem kraju. Vendar je ta fantek odraščal v disfunkcionalni družini, v kateri sta bila oče in mati nesrečno poročena. Vmes je bilo seveda tudi nekaj družinskega nasilja. Sam pri sebi sem iskal izgovore, zakaj je tako. Na primer: premlada sta se poročila, nista znala drugače, itd. Vse to je seveda res, vendar kaj je pa fantek kriv pri tem? Popolnoma nič. Ta fantek je potreboval 40 let, da j...
Preberite več