Prvi obisk pri psihoterapevtu
Zadnje leto je bilo neizmerno težko. Pojavile so se obsesije z mislijo, da sem vse v življenju naredil narobe, in kot ritual oziroma kompulzija se je pojavila nuja po preverjanju teh napak – natančnejše iskanje napak. Vendar vsi v življenju delamo napake. In še eno pomembno spoznanje: če boš iskal napake, jih boš tudi našel. Seveda sem jih našel tudi jaz, kar je nato povzročilo strah pred prihodnostjo. Strah pred tem, kako sem si z nesposobnostjo uničil prihodnost. Najbolj zanimivo pa je, da je trenutno vse v redu. Boj in beg je stanje, ki se ga v zadnjem letu nikakor ne morem znebiti.
Pred mesecem sem ugotovil, da tako ne gre več naprej. Poiskal sem pomoč psihiatra in, kot bom opisal v nadaljevanju, tudi psihoterapevta. Zdravila prenašam zelo slabo, upanje pa mi predstavlja kognitivno-vedenjska terapija. Da se vrnem k današnjemu prvemu obisku. Psihoterapevtka je prijetna strokovnjakinja, s katero se mi zdi, da sva se takoj ujela. Začela sva s simptomatiko, ki jo trenutno izkazujem, nadaljevala pa z anamnezo. Že pred obiskom sem se odločil, da bom popolnoma iskren in da ne bom ničesar olepševal. Podrobno sem ji opisal svoje otroštvo in travme, s katerimi sem se spopadal. Nato mi je povedala svoje mnenje in opažanja. Najbolj zanimivo je, da sem vse, kar mi je povedala, tudi sam že opazil in vedel. Vendar je razlika med tem, kar veš v mislih, in tem, kar ti nekdo pove na glas. Mislim, da lažje dojameš zadeve. Vmes mi je po licu stekla tudi kakšna solza, kar je na neki način sprostilo mojo tesnobo. Trenutno bova reševala akutno tesnobno stisko. V nadaljevanju pa bova poskušala poiskati prijeme, s katerimi bi lahko živel normalno. Seveda se tudi sam zavedam, tako kot mi je tudi ona povedala, da nikoli ne bom popoln flegmatik in da bom vedno imel višji izhodiščni prag tesnobnosti. Zaradi tega me lahko že manjši stresi, v primerjavi z večino ljudi, porinejo čez rob. Vendar pa bom iskal vzvode, s katerimi bi minimaliziral tesnobne občutke.
Tehniko dihanja v kvadrat sem že opisal, nato pa obstajajo še tehnika STOP (ustavi ruminacije), tehnika distrakcije (lahko si v mislih recitiram kakšno pesmico), tehnika vizualizacije (lahko si v mislih predstavljam svojo kopalnico in jo na glas opišem). Tehnik je veliko in mislim, da sem večino že sam preizkusil. Že pred obiskom psihoterapevtke. Zdaj upam na najboljše. Vem, da ne bo lahko, vendar bom vesel vsakega napredka, ki ga bom dosegel. Tudi tistega minimalnega. Pohvalil se bom za vsak napredek. Naslednji petek nadaljujeva terapijo. Bi morda v naslednji objavi podrobneje pojasnil kakšno izmed tehnik?
Komentarji
Objavite komentar