Žurerski vikend

Odkar imam resnejše težave s tesnobo, se pogosto izogibam druženju. Tako prijateljski kavici kot tudi bolj intenzivnim druženjem, npr. žuriranju. In če sem se že odločil, da bom spremenil vzorce obnašanja, to pomeni, da je treba včasih tudi žurirati. In to sem počel to soboto. Ena izmed slabosti žuriranja pa je tudi, da to seveda vključuje določeno mero alkohola. Za alkohol pa vemo, da na splošno škoduje psihičnemu zdravju.

Sam sicer opažam, da mi je to intenzivno druženje, kljub začetnemu odporu, koristilo. Pogovarjal sem se tako s prijatelji kot tudi z osebami, ki sem jih prvič spoznal na zabavi. Socializacija zagotovo pomaga pri izboljšanju psihičnega stanja! Nadalje smo noč preživeli in preplesali v klubu, kar prav tako pomaga pri izboljšanju psihičnega stanja zaradi fizične aktivnosti. Na poti domov pa obvezno mastna hrana, t. i. kebab, kar pomaga pri izboljšanju poalkoholnega stanja. Tudi dokazano pomaga.

Naslednji dan se sicer zbudiš dehidriran in z glavobolom, kljub popitim nekaj kozarcem vode pred spanjem in med njim. Vendar si na en način prijetno fizično utrujen, tako, da se ti niti misliti ne da. Kar je zame samo plus. Opažam sicer tudi nekoliko zvišano depresijo, bolje rečeno slabo voljo po alkoholu. A tudi to je danes že minilo. Žuranje je zelo dobro, vendar samo občasno. Malo se sprostiš, zavore popustijo. Občasno je čudovito spustiti nadzor, sploh pri ljudeh, kot sem jaz, ki imajo radi nadzor, kar jim pa na koncu tudi škoduje.


Party Weekend

Since I started having more serious issues with anxiety, I often avoid socializing—whether it's a casual coffee with friends or more intense gatherings, like partying. And if I've decided to change my behavioral patterns, that means I sometimes have to party, too. And that's exactly what I did this Saturday. One of the downsides of partying, of course, is that it involves a certain amount of alcohol. And as we know, alcohol generally harms mental health.

Personally, I noticed that this intense socializing, despite my initial resistance, actually helped me. I talked with both friends and people I met for the first time at the party. Socializing definitely helps improve mental well-being! We spent the night dancing in the club, and as we know, physical activity also contributes to better mental health. On the way home, there was the mandatory greasy food—aka kebab—which helps improve the post-alcohol condition. It's proven to help.

The next day, you wake up dehydrated and with a headache, despite drinking a few glasses of water before and during sleep. But in a way, you're pleasantly physically exhausted, so you don’t even feel like thinking. And for me, that's a plus. I did notice a slight increase in depression—or better said, a bad mood—after the alcohol, but that has already passed today. Partying is great, but only occasionally. You relax a bit, and the inhibitions loosen. Sometimes it's wonderful to let go of control, especially for people like me who like to be in control, which, in the end, also harms them.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Day one

Slika
Prvi dan po kratkem dopustu. Občutek tesnobe in zavedanje tega, da ne delam čisto nič t. i. osmišljenega. Telefon zavibrira in na njem sporočilo fanta. Vprašanje: Kako je v službi? In vedno moj eden in isti odgovor: Gre mi na bruhanje. In to je občutek, ki ga imam zadnje leto vsak dan – čisto vsak dan. Star sem blizu 40 let, lahko rečem, da sem v življenju nekaj dosegel. Vprašam se, ali je to mogoče kriza srednjih let? A ni malo prehitro, prezgodaj? Ali kdo od vas gleda oddajo Earth BBC: V divjini z Benom Foglom? Za tiste, ki oddaje ne poznate, en kratek in hiter povzetek. Ben srečuje ljudi širom sveta, ki so se odrekli vsakdanjemu 'normalnemu' življenju in se preselili v divjino, nekam popolnoma na samo. Nekateri živijo res kot popolni nomadi, medtem ko si drugi ustvarijo idilično življenje sredi divjine. Idilične hiške brez digitalnih vložkov. Velika večina posameznikov se zaradi preveč stresnega vsakdana v natrpanih mestih odloči za takšen način življenja. Drugi pa na takšen...
Preberite več
Slika
Ali je prav, da se včasih dolgočasim?  Il dolce far niente Trenutno imam službo, pri kateri se občasno pojavljajo obdobja, ko je manj dela. Za ljudi, kot sem jaz, pa to lahko predstavlja težavo, saj se takrat vklopijo možgani, ker imajo seveda preveč časa. Potem se začnejo ruminacije. Danes sem imel zanimiv pogovor s psihoterapevtko, ker sem ji omenil, da sem nesrečen v službi in da jo bom moral zamenjati. Podala mi je poučen komentar, da se včasih dolgočasiti ni nujno tako zelo slabo. Človek se mora naučiti živeti tudi sam s sabo in s svojimi mislimi ter izkoristiti obdobja dolgčasa. Bolj¸ ko razmišljam o tem, bolj se strinjam. Vprašanje je, kaj mi trenutno manjka? Pravzaprav nič. Seveda bi lahko izboljšal kakšno stvar, vendar lahko vedno izboljšamo nekaj. Dodatno se učim italijanščine in veliko berem, ker me to zamoti. Vendar, ali znam biti sam s seboj v tišini in s prazno glavo? Trenutno ne, vendar lahko to postane moj cilj. Ali moram res menjati službo, ker je premalo izziva? V...
Preberite več
Slika
Velike travme, male norosti? Kako te bullying definira... Drugače sem zdrav. Telesno že, a duševno pa niti ne, sem poškodovana roba. Sprašujem se, ali nas napake iz preteklosti definirajo?! Zagotovo lahko vplivajo na našo prihodnost. Ali sem preveč samokritičen do svojih napak? Običajno, kadar napake opazim pri drugih, si rečem: "Se zgodi!" Ko pa ocenjujem svoje napake, se kaznujem iz dneva v dan, premlevam in živim v strahu za svojo prihodnost. Tipičen primer tesnobnosti, nezmožnosti živeti v sedanjosti ter oziranja v preteklost in prihodnost. Rodil sem se kot tipičen fantek v manjšem slovenskem kraju. Vendar je ta fantek odraščal v disfunkcionalni družini, v kateri sta bila oče in mati nesrečno poročena. Vmes je bilo seveda tudi nekaj družinskega nasilja. Sam pri sebi sem iskal izgovore, zakaj je tako. Na primer: premlada sta se poročila, nista znala drugače, itd. Vse to je seveda res, vendar kaj je pa fantek kriv pri tem? Popolnoma nič. Ta fantek je potreboval 40 let, da j...
Preberite več