Dan retrospektive

Tako kot večina ljudi, ki jih poznam, tudi jaz vsaj nekajkrat letno preverim, kaj sem dosegel, česa nisem, kaj si želim in kaj bi rad spremenil. Dosegel sem marsikaj pomembnega, vendar nisem zadovoljen z vsem. Vprašanje je tudi, kaj je zares pomembno. Včasih sta mi bila pomembna položaj in denar, medtem ko mi je danes bolj pomemben duševni mir. Včasih težko sprejmem, da vsega ne opravim 100 % popolno in da delam napake. Vendar opažam, da napake delamo vsi. Ali sem morda prestrog do sebe? Danes se zavedam, da imam kljub vsemu družino, partnerja in ljudi, ki jim nekaj pomenim. Morda je to dober začetek za spremembo miselnosti – iz tega, česa nimam, v to, kar imam.

Seveda si želim sprememb, saj, kot prvo, nisem zadovoljen z določenimi elementi službe. Najprej sem napisal, da nisem zadovoljen s službo, vendar to ni povsem res, saj obstajajo elementi, s katerimi sem zadovoljen. Vendar si želim vsaj malo več vznemirjenja. Spominjam se svojih mlajših dni in kako sem užival v naravi, v biologiji, zoologiji in vsem, kar je povezano z naravo. Botanika me je sicer malo manj zanimala. Ali lahko to še vedno počnem? Idealno bi bilo delati v kakšnem nacionalnem parku z živalmi in v naravi. To je tisto, kar si želim, in morda, samo morda, to še vedno lahko dosežem! Naj bo vaš dan lep in poln upanja. Vse, kar je zdaj, ni slabo, lahko pa marsikaj postane boljše.


A Day of Retrospection

Like most people I know, I take time at least a few times a year to reflect on what I have achieved, what I haven’t, what I desire, and what I would like to change. I’ve achieved many important things, but I’m not satisfied with everything. The question also arises: what is truly important? At one time, status and money were important to me, but today I value peace of mind more. Sometimes I struggle with the fact that I don't do everything 100% perfectly and that I make mistakes. However, I realize that everyone makes mistakes. Am I perhaps too hard on myself? Today, I’m aware that despite everything, I have my family, my partner, and people who care about me. Maybe that’s a good starting point for shifting my mindset from focusing on what I don’t have to appreciating what I do.

Of course, I want changes, because first of all, I’m not satisfied with certain elements of my job. At first, I wrote that I wasn’t satisfied with the job itself, but that’s not entirely true, as there are aspects of the job that are good and fulfilling. Still, I crave at least a little more excitement. I remember my younger days and how much I enjoyed being in nature, studying biology, zoology, and everything related to the natural world. Botany, though, interested me a bit less. Is it still possible for me to do that? Ideally, I’d love to work in a national park, surrounded by animals and nature. That’s what I want, and maybe—just maybe—it’s still something I can achieve! May your day be beautiful and full of hope. Everything as it is now isn’t bad, but a lot could be better.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Day one

Slika
Prvi dan po kratkem dopustu. Občutek tesnobe in zavedanje tega, da ne delam čisto nič t. i. osmišljenega. Telefon zavibrira in na njem sporočilo fanta. Vprašanje: Kako je v službi? In vedno moj eden in isti odgovor: Gre mi na bruhanje. In to je občutek, ki ga imam zadnje leto vsak dan – čisto vsak dan. Star sem blizu 40 let, lahko rečem, da sem v življenju nekaj dosegel. Vprašam se, ali je to mogoče kriza srednjih let? A ni malo prehitro, prezgodaj? Ali kdo od vas gleda oddajo Earth BBC: V divjini z Benom Foglom? Za tiste, ki oddaje ne poznate, en kratek in hiter povzetek. Ben srečuje ljudi širom sveta, ki so se odrekli vsakdanjemu 'normalnemu' življenju in se preselili v divjino, nekam popolnoma na samo. Nekateri živijo res kot popolni nomadi, medtem ko si drugi ustvarijo idilično življenje sredi divjine. Idilične hiške brez digitalnih vložkov. Velika večina posameznikov se zaradi preveč stresnega vsakdana v natrpanih mestih odloči za takšen način življenja. Drugi pa na takšen...
Preberite več
Slika
Ali je prav, da se včasih dolgočasim?  Il dolce far niente Trenutno imam službo, pri kateri se občasno pojavljajo obdobja, ko je manj dela. Za ljudi, kot sem jaz, pa to lahko predstavlja težavo, saj se takrat vklopijo možgani, ker imajo seveda preveč časa. Potem se začnejo ruminacije. Danes sem imel zanimiv pogovor s psihoterapevtko, ker sem ji omenil, da sem nesrečen v službi in da jo bom moral zamenjati. Podala mi je poučen komentar, da se včasih dolgočasiti ni nujno tako zelo slabo. Človek se mora naučiti živeti tudi sam s sabo in s svojimi mislimi ter izkoristiti obdobja dolgčasa. Bolj¸ ko razmišljam o tem, bolj se strinjam. Vprašanje je, kaj mi trenutno manjka? Pravzaprav nič. Seveda bi lahko izboljšal kakšno stvar, vendar lahko vedno izboljšamo nekaj. Dodatno se učim italijanščine in veliko berem, ker me to zamoti. Vendar, ali znam biti sam s seboj v tišini in s prazno glavo? Trenutno ne, vendar lahko to postane moj cilj. Ali moram res menjati službo, ker je premalo izziva? V...
Preberite več
Slika
Velike travme, male norosti? Kako te bullying definira... Drugače sem zdrav. Telesno že, a duševno pa niti ne, sem poškodovana roba. Sprašujem se, ali nas napake iz preteklosti definirajo?! Zagotovo lahko vplivajo na našo prihodnost. Ali sem preveč samokritičen do svojih napak? Običajno, kadar napake opazim pri drugih, si rečem: "Se zgodi!" Ko pa ocenjujem svoje napake, se kaznujem iz dneva v dan, premlevam in živim v strahu za svojo prihodnost. Tipičen primer tesnobnosti, nezmožnosti živeti v sedanjosti ter oziranja v preteklost in prihodnost. Rodil sem se kot tipičen fantek v manjšem slovenskem kraju. Vendar je ta fantek odraščal v disfunkcionalni družini, v kateri sta bila oče in mati nesrečno poročena. Vmes je bilo seveda tudi nekaj družinskega nasilja. Sam pri sebi sem iskal izgovore, zakaj je tako. Na primer: premlada sta se poročila, nista znala drugače, itd. Vse to je seveda res, vendar kaj je pa fantek kriv pri tem? Popolnoma nič. Ta fantek je potreboval 40 let, da j...
Preberite več