Misli postajajo jaz Ko mislim temno, negativno, te misli potem postanejo del mene. Postanejo moj novi jaz. Osredotočenost na slabo privlači slabo. Tako več slabih misli pritegne še več slabih misli. Vendar če to velja za temne misli, potem dobre, pozitivne misli privlačijo množico dobrih, pozitivnih misli. Kako pa naj spremenim temno v svetlo? Verjetno z osredotočenostjo in usmerjeno pozornostjo. Pri temnih mislih je to veliko lažje, saj ni potrebe po osredotočenosti, ker se te kar same pojavljajo. Pri pozitivnih mislih pa je potrebna dodatna energija, dodatna osredotočenost, da dosežemo cilj srečnega in polnega življenja. Zagotovo so vse te zadeve lažje dosegljive, če si že v osnovi človek, ki je pozitiven in nagnjen k pozitivnemu razmišljanju. Za nas, ki pa smo malo bolj črnogledi, takšne zadeve predstavljajo težavo, saj se je veliko lažje prepustiti črnogledemu, temačnemu razmišljanju – katastrofiziranju. Včeraj sem obiskal dedka na pokopališču in se tokrat prvič na glas poslovil od...
Objave
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Dan retrospektive Tako kot večina ljudi, ki jih poznam, tudi jaz vsaj nekajkrat letno preverim, kaj sem dosegel, česa nisem, kaj si želim in kaj bi rad spremenil. Dosegel sem marsikaj pomembnega, vendar nisem zadovoljen z vsem. Vprašanje je tudi, kaj je zares pomembno. Včasih sta mi bila pomembna položaj in denar, medtem ko mi je danes bolj pomemben duševni mir. Včasih težko sprejmem, da vsega ne opravim 100 % popolno in da delam napake. Vendar opažam, da napake delamo vsi. Ali sem morda prestrog do sebe? Danes se zavedam, da imam kljub vsemu družino, partnerja in ljudi, ki jim nekaj pomenim. Morda je to dober začetek za spremembo miselnosti – iz tega, česa nimam, v to, kar imam. Seveda si želim sprememb, saj, kot prvo, nisem zadovoljen z določenimi elementi službe. Najprej sem napisal, da nisem zadovoljen s službo, vendar to ni povsem res, saj obstajajo elementi, s katerimi sem zadovoljen. Vendar si želim vsaj malo več vznemirjenja. Spominjam se svojih mlajših dni in kako sem užival v...
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Spreminjanje vzorcev obnašanja Že nekaj časa razmišljam, ali lahko spreminjanje fizičnih vzorcev vpliva tudi na spreminjanje t. i. mentalnih vzorcev. Vsak dan se s kolesom po isti poti odpeljem v službo. In vsak dan, takoj ko se usedem na kolo in odpravim v službo, se mi pojavijo stari, slabi vzorci razmišljanja, kot so predvidevanje prihodnosti, katastrofaliziranje, črno-belo razmišljanje itd. To je naučen vzorec obnašanja, ki se vklopi vsak dan na poti v službo. Ta vzorec sem zelo dobro vpeljal v svoje nevronske mreže, kar pomeni, da sem ga dobro izuril in se ga naučil. Ker sem imel vsak dan na poti v službo čas, sem seveda razmišljal, in to o slabih stvareh. Vzorec sem treniral vsak dan zadnje leto, kar me je privedlo do hude tesnobe. Da se vrnem k spreminjanju vzorcev. Zanima me, ali bi sprememba poti v službo morda pomagala pri spremembi razmišljanja – najraje bi videl, da bi prekinil ta krog negativnega razmišljanja. Včeraj sem prvič preizkusil to spremembo. Namesto na desno sem ...
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Žurerski vikend Odkar imam resnejše težave s tesnobo, se pogosto izogibam druženju. Tako prijateljski kavici kot tudi bolj intenzivnim druženjem, npr. žuriranju. In če sem se že odločil, da bom spremenil vzorce obnašanja, to pomeni, da je treba včasih tudi žurirati. In to sem počel to soboto. Ena izmed slabosti žuriranja pa je tudi, da to seveda vključuje določeno mero alkohola. Za alkohol pa vemo, da na splošno škoduje psihičnemu zdravju. Sam sicer opažam, da mi je to intenzivno druženje, kljub začetnemu odporu, koristilo. Pogovarjal sem se tako s prijatelji kot tudi z osebami, ki sem jih prvič spoznal na zabavi. Socializacija zagotovo pomaga pri izboljšanju psihičnega stanja! Nadalje smo noč preživeli in preplesali v klubu, kar prav tako pomaga pri izboljšanju psihičnega stanja zaradi fizične aktivnosti. Na poti domov pa obvezno mastna hrana, t. i. kebab, kar pomaga pri izboljšanju poalkoholnega stanja. Tudi dokazano pomaga. Naslednji dan se sicer zbudiš dehidriran in z glavobolom, k...
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Mali in veliki jaz Ko sem med opravljanjem male potrebe na stranišču spet zašel v svoje misli, sem pomislil, da verjetno res nisem središče pozornosti drugih ljudi. Ko na hodniku srečaš sodelavko, jo opaziš, pogledaš in večinoma odmislíš. Včasih si rečeš, da je danes res lepo oblečena, ali da ima morda novo frizuro. To pa je tudi vse. Ne razmišljaš o tem, ali je z njo vse v redu, ali ima kakšne težave, ali je srečna. Prav tako ne iščeš napak na njej. Zakaj me potem tako zelo skrbi, da bi mi drugi hoteli škodovati? Ali res iščejo moje napake in le čakajo na trenutek, ko bi jih lahko izkoristili v svoj prid? Verjetno se najdejo kakšni kreteni, ki to občasno naredijo, večinoma pa upam, da ne. Če ocenjujem po sebi, ta misel ni na seznamu stvari, ki jih je treba opraviti. Je pa tudi res, da dokler pustiš mene na miru, pustim tudi jaz tebe na miru. Kot je rekla moja psihoterapevtka: "Nisi več mali, nemočni Niko, ki se ne more upreti. Si odrasla oseba, odrasel Niko, ki se lahko postavi z...
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Travme preteklosti, jaz prihodnosti? Ali nas travme iz preteklosti res tako močno definirajo v sedanjosti? Ta misel se mi neprestano plete po glavi. Ali je imelo to, da sem imel težko otroštvo in da sem bil neprestano ustrahovan v osnovni šoli, tako močan vpliv na moj razvoj? Ponovno ugotavljam, da večina ljudi, ki jih poznam, meni, da mi nič ne manjka, da sem jo dobro odnesel, bi rekli. Če tega ne kažem na zunaj, še ne pomeni, da mi nič ne manjka. Vsi se spomnimo znanega igralca in komika Robina Williamsa. Kdo bi mislil, da se bori z depresijo in kdo bi mislil, da bo storil samomor? Točno tako, nihče od nas ne ve, kakšne travme in notranje boje doživljajo naši soljudje. Moje otroštvo definira moj sedanji odziv na stresne dogodke, definira moj strah pred smrtjo, moj strah pred škodoželjnostjo ljudi in definira moj vsakdan. Ker sem v otroštvu živel v pomanjkanju in nestanovitnosti, me zdaj straši misel, da bi ponovno doživel to temeljno pomanjkanje. Vse povežem s tem strahom, ki me hrom...
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Ali prostovoljstvo res pomaga? Občasno imam občutek, da se mora ves svet vrteti okoli mene. V bistvu sem ves čas v središču svoje pozornosti. Glede na pogovor z mojo psihoterapevtko je to normalno stanje pri ljudeh, ki so preživeli težko otroštvo. Ne gre za to, da bi ves čas postavljal sebe pred druge, temveč za strah pred tem, da bi se mi zgodilo kaj slabega. Potem pa se začne prerokovanje prihodnosti, katastrofiziranje, tunelski vid. Naj se še tako trudim, je prihodnost neznana in nanjo težko vplivam. Lahko se sicer trudim izogibati slabim stvarem, vendar to ni zagotovilo, da se ne bodo zgodile. Na nek način je treba sprejeti negotovost prihodnosti. Kadar se preveč postavljaš v središče svoje pozornosti, je lahko rešitev tega stanja to, da začneš delati prostovoljno oziroma pomagaš drugim – ljudem ali živalim. Sam sem ugotovil, da pomoč drugim pomaga tudi meni. Za nekaj trenutkov ne postavim sebe v središče svoje pozornosti, temveč nekoga drugega. To ne pomeni, da pomagam drugim zgol...